52. pohod DUMO Severno primorske

Tokrat smo naš pohod organizirali v Vipavski dolini, Start je bil na klasični točki »bife Marjetica« v Vipavi.  Po osvežujoči kavi smo se odpeljali na Erzelj, kjer je bil predviden začetek pohoda. Zbralo se nas je 9 članov in 3 nečlanice.
Erzelj je kraško naselje v občini Vipava, ki leži jugozahodno od Vipave  v zavetju Vipavskih gričev – Vipavskih Brd. Sestavlja ga pet zaselkov (Lenivec, Tabor, Vovki, Miški in Mesesneli). Do leta 2017 je bilo to edino naselje v Sloveniji ki se je začenjalo z črko E.

Pot nas je vodila po lepi makadamski cesti mimo zaselka Vovki proti hribčku Obeluncu (382 m) na katerem stoji cerkev Marije snežne. Jesenski gozd se je že razkazoval v svojih razkošnih barvah, Po tleh pa so se med listjem našli plodovi kostanja. Pri cerkvi so izredno lepi razgledi na zgornjo Vipavsko dolino, Nanos, Čaven  pod nami pa je bila ena najlepših vasi Goče. Po kratkem postanku smo se vrnili na izhodišče in se nato po kratkem a dokaj  strmem vzponu povzpeli do zaselka Tabor, Od tu so krasni razgledi proti obronkom Krasa. V daljavi se je videl Štanjel, Pod nami pa so se razprostirali griči z vinogradi. Res lepa narava in ohranjena krajina.
Nad vasjo, na nadmorski višini 423 m, stoji tabor, s 600 let staro cerkvijo Sv. Mihaela. Utrdba je kasneje varovala prebivalce okoliških vasi pred turškimi vpadi od tod tudi njegovo ime.
Do danes se je ohranilo le še obzidje, zato pa si obiskovalci Erzelja lahko ogledajo cerkvico svetega Mihaela, ki je stara častitljivih 600 let. Slike sv. Mihaela, sv. Florjana in sv. Barbare, ki krasijo cerkev, je izdelal v 19. stoletju slikar Simon Ogrin.

V stari gotski cerkvi sv. Lovrenca je znamenit umetniško izdelan »Zlati oltar« in freske iz 16. stoletja.
Obe cerkvici smo si tudi ogledali in sta res izredno zanimivi. To nam je omogočil gospod Branko Vovk.
Po kratkem počitku smo se spustili v zaselek Miški, kjer smo obiskali brata  naše Zdenke, gospoda Dušana Tominca, ki nam je pokazal svoje umetnine. Lahko smo se samo čudili kakšne stvari obvlada. Nato smo se povabili v vinsko klet *Miška* kjer nam je gospod Radivoj ob degustaciji pinele predstavil vinsko klet in razložil s čim se ukvarja njihova družina.

Pohod smo sklenili v vasi Erzelj pri njihovem domu KS, kjer nas je  z odlično joto in kožaricami razveselil Dragan. Pomagali so mu seveda naši člani iz Vipave. Ni manjkalo niti rujne kapljice, ker bi bil greh brez tega v teh  vinorodnih gričih, kakor tudi ne brez  Maurotove »ramonike«    zaščitnega znaka naših pohodov.

Martin  Gerlič