Članice in člani Ljubljanske sekcije DU MO smo se 16. 3. 2023 odpravili na Kras. Ogledali smo si »Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju«, jamo Pečinko in Borojevićev prestol. »Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju« stoji na razglednem vrhu Cerje (343 mnm), na zahodnem delu grebena Črnih hribov, na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni  del Jadranskega morja, Furlanijo,  Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino. Nad Vipavsko dolino in morjem se na robu kraške planote ponosno dviga razgledni vrh Cerje (343 mnm). Tu stoji 25 m visok »Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju«, postavljen v spomin vsem braniteljem slovenske zemlje v zgodovini naroda. Začetek gradnje sega v leto 2002 za javnost pa je bil odprt 2013.
Odlična vodnica ga. Barbara Jejčič nas je sprejela na »Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju« in nam zelo zanosno, strokovno, poglobljeno in profesionalno predstavila »Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju«, pomen njegovega imena, njegov nastanek, izgradnjo in bogato vsebino. Pobuda za postavitev tega kamnitega velikana, monumentalnega spomenika vsem, tistim, ki so se na tem ozemlju borili in padli, je nastala v rodoljubni organizaciji TIGR. Arhitekturno rešitev so pod vodstvom dr. Darka Likarja izdelali študentje Fakultete za Arhitekturo. Zasnovali so sedem etažni objekt z osnovnim motivom trdnjave in stolpa. Med svojimi zidovi skriva dragocene zaklade zgodovine in umetnosti.

Tako lokacija kot arhitekturna in vsebinska zasnova pomnika sta skrbno premišljeni. Vsebinska zasnova določa predstavitve določenih obdobij slovenske zgodovine v vsakem nadstropju. Ga. Barbara Jejčič nas je vešče popeljala skozi obdobje 1. svetovne vojne, ki je pošastno divjala na tem območju. Ogledali smo si stalno razstavo na temo 1. svetovne vojne, kratko multimedijsko predstavitev, …
Zanimiva arhitektura veličastne trdnjave je umeščena v osrčje naravnega amfiteatra, od koder pogledi potujejo na vse strani neba. Pred nami so se razprostirali Jadransko morje, Furlanska nižina, Julijske Alpe in Vipavska dolina. Prelep razgled. Tu smo ob vodnici  ga. Barbari Jejčič ponovno, kot že tolikokrat do sedaj začutili ponosno zgodbo Slovenije in lepoto naših krajev. »Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju« je leta 2018 prejel nagrado mednarodnega združenja Kultura-Natura za ohranjanje in valorizacijo kulturne dediščine in je nosilec priznanja Turistične patrulje za najlepšo razgledno točko v Sloveniji po mnenju tujih gostov. Po ogledu »Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju«, smo se odpravili na ogled Jame Pečinka. To je cca. 150 metrov dolga, poševna jama z 22 m višinske razlike, ki se nahaja pod hribom Pečina (290 mnm). Vhod v jamo je zazidan in zaprt s kovinskimi vrati. Jamo so med 1. in 2. vojno namreč uporabljali kot zaklonišče in poveljstvo, o čemer še pričajo ostanki orožja (granate) ter močno poškodovano jamsko okrasje. Pomembna je tudi iz arheološkega vidika, saj so leta 1909 izkopali številne drobce prazgodovinske lončevine skupaj z ostanki človeških kosti. V času prve svetovne vojne so jamo umetno povečali z izgradnjo rova, ki vodi na vrh Pečine. Jama Pečinka je služila tudi kot zavetišče za vojake. Najprej je bila jama v posesti avstro-ogrske vojske, v 9. soški bitki, v začetku novembra 1916, pa je prešla v italijanske roke in ostala v njihovih rokah do konca oktobra 1917, ko je bilo po 29. mesecih konec bojev na soški fronti. Jama je bila opremljena s pogradi za vojake in kabinami za častnike. Na vrhu hriba Pečina je bila opazovalnica, kjer je bil nameščen žaromet.
Borojevićev prestol, kamniti stol (281 mnm) je posvečen znamenitemu »Soškemu levu«, kot so klicali avstro-ogrskega poveljnika 5. avstro-ogrske armade Svetozarja Borojevića von Bojna. Uspešno je načrtoval preobrat na soški fronti, ki je vodil v zadnjo, 12. bitko, in nenadejan končni poraz italijanske vojske. Spomenik – kažipot, ki ga je zgradil pehotni polk IR 43, je bil postavljen v čast poveljniku 7. avstro-ogrskega korpusa nadvojvodi Jožefu, imel pa je tudi funkcijo smerokaza, označuje namreč razdaljo do Lokvice (1,2 km) in Kostanjevice (2,5 km).

Seveda nam je vodnica ga. Barbara Jejčič doživeto predstavila tudi obsežen in katastrofalen lanskoletni požar na Krasu. Veselilo bi nas, če bi pri sanaciji pogorišča odgovorni upoštevali mnenja in predloge vseh strok in ne samo gozdarske stroke. Prav tako se pridružujemo  mnenju Kraševcev, da je pri sanaciji pogorišča potrebno upoštevati tudi mnenja in predloge lokalnega prebivalstva, kajti le Kraševci vedo kako so in kako želijo živeti na Krasu v sobivanju z naravo. Kraševci želijo, da popožarna sanacija ne bi dodatno razvrednotila močno prizadete pokrajine. Ukrepi za boljšo protipožarno zaščito morajo spoštovali in varovati celotno kraško kulturno krajino, vključno s suhozidi, ki so od leta 2018 vpisani na Unescov seznam najpomembnejše nesnovne dediščine sveta. Suhozidi so temeljni prepoznavni element kraške pokrajine in očiščeni predstavljajo tudi protipožarno zaščito.
Na koncu smo se zahvalili vodnici ga. Barbari Jejčič za zelo profesionalno, strokovno, kvalitetno in doživeto predstavitev Krasa in »Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju« z okolico. Da naša prelepa Slovenija ni tako zelo majhna smo se prepričali, ko smo se eno uro vozili od Cerja do Senožeč, kjer so nas v Gostišču Stari grad pričakali z okusnim kosilom. Po prijetnem druženju in kosilu smo se odpravili proti Ljubljani.

Viri:
Miren – Kostanjevica;
Obisk pomnika miru;
Gostišče Stari Grad Senožeče;
Slike: g. Jožef Poje, Janez Gomzi, osebni arhiv in svetovni splet
Foto album: g. Jožef Poje

Cerje, 16. 3. 2023;
Pripravil: Janez Gomzi
Ljubljana, 17. 3. 2023