Letošnji mednarodni izlet v Bolgarijo je bil organiziran z agencijo Sonček. Zanimanja za izlet je bilo veliko in če bi imeli večji avtobus bi bil prav tako poln. Vseh sedeminštirideset se nas je v večernih urahnjih urah zbralo pred vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani. Avtobus, z voznikom Matjažem in vodičem Iztokom Sečnjakom ter seveda z dobro razpoloženimi potniki, je točno ob 22.30 krenil v smeri proti Beogradu. Naš cilj je bil preko Zagreba, Beograda, Niša, Pirota prispeti v glavno mesto Bolgarije – Sofijo. Nočnja vožnja je potekala mirno in v jutranjih urah smo že občudovali Beograd. Pot nas je potem zanesla preko Šumadije do Niša, kjer smo se obrnili na vzhod in po eni uri prispeli do Bolgarske meje, ki smo jo tudi brez težav prestopili.

Prvi večji postanek je bil v pogorju Rila, kjer smo si ogledali najstarejši Bolgarski samostan (Rila samostan), katerega so odkrili v prvi polovici 10 stoletja. Ustanovil ga je puščavnik Janez Rilski, ki je živel v jami, nedaleč od današnje lokacije samostana. Je na nadmorski višini 1100 m in v izredno lepem stanju. Predvsem je impresivna cerkev na samostanskem dvorišču, ki je bogato okrašena. Zunaj so izredno lepe nabožne freske, znotraj pa ikone neprecenljive vrednosti. Skozi čas je bil večkrat oropan in zajel ga je tudi požar. 1976 je raglašen za nacionalni spomenik in 1983 leta je uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

V večernih urah smo prispeli v glavno mesto – Sofija, kjer smo se namestili v hotelu. Ogled glavnega mesta smo izvedli v dopoldanskem času. To je najvišja ležeča prestolnica glavnih mest Evrope – 550 m in okoliški hribi imajo velik vremenski vpliv na samo mesto. Ogledali smo si predsedniško palačo, muzej v katerem so bile včasih terme, cerkev svetega Nikola, izkopanine, sinagogo in še druge zanimivosti. Mesto ima bogato zgodovino in z viška na sam center gleda mogočen in prelep kip Svete Sofije Kip je bil postavljen leta 2000 in je povzročil kar nekaj razburjenja med prebivalci, ker naj bi bil preveč erotičen.  Vendar so oblasti dovolile postavitev in danes je to simbol glavnega mesta.

Sam center je bil strogo zastražen s policijo, saj Bolgarija prevzema predsedovanje EU in je bil ravno v tem času organiziran sestanek predsednikov.

Po ogledu glavnega mesta smo odšli v Veliko Trnovo, ki je priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje edinstvene arhitekture. Stari del mesta stoji na treh gričih in je najstareše mesto saj je staro preko pet tisočletij. Zaradi lege trdnjave je bilo to najbolj varno mesto in pomembno politično, gospodarsko, kulturno in cerkveno središče Bolgarije. Kompletno mesto je bilo obdano z obzidjem in znotraj je živelo od 15.000 do 20.000 prebivalcev. Najvišjo točko pa krasi cerkev, ki je bila renovirana in poslikana v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Skozi trdnjavo in zgodovinska dejstva nas je popeljala prijetna Bolgarska vodička. V tem mestu smo tudi prenočili.

Po zajtrku smo se odpravili v dolino vrtnic v mesto Kazanlak. Dolina je polna polj z vrtnicami, katere prinašajo kar velike prihodke. Iz cvetov izdelujejo eterična olja in številke so zanimive. Za kilogram olja je potrebno 3000 do 3500 kg cvetov. Cena tega kilograma olja pa je od 10.000 do 16.000 eurov. Ogledali smo si muzej zgodovine in proizvodnje olja ter po želji kupili tudi kakšen proizvod.

Po kosilu smo se odpravili proti drugemu največjemu mestu v Bolgariji Plovdiv. Pred samim mestom pa smo obiskali vinsko klet Todoroff. Pripravili so nam kratko predstavitev same kleti in opremo. Letno pridelajo skoraj pol miljona litrov vina. Za konec pa so nas pogostili z degustacijo vin. Presenetila nas je temperaturna razlika. Sofija okrog 20 stopinj celzija, tu pa so se temperature dvignile krepko čez 25 stopinj celzija.

Plovdiv je mesto, ki ima star del in seveda tudi nov. Poln je arheoloških najdišč, ki so lepo vklopljena v ulice, trgovine in zgradbe. V mestu je več kot 200 arheoloških najdišč od tega dve rimski gledališči, ostanki srednjeveškega obzidja, turška kopališča in mošeje. Nad mestom se razpostira staro mesto, ki ima polno kulturnih in turističnih zanimivosti. S samega obzidja, pa je krasen razgled na mesto. Zvečer med večerjo so nam priredili tudi krajšo prireditev z narodno nošo in njihovim standardnim narodnim plesom. Po izredno zanimivim zajtrkom smo se odpravili proti Srbiji. Naša destinacija je bila Niš. V Nišu smo uživali v čudovitem hotelu in čudovitem personalu. Po večerji smo se odpravili v mesto, ki je bilo polno sprehajalcev tako domačinov in turistov.

Zadnji dan je bil namenjen ogledu spomenika »čele kula«, ki nas je opomnil na krutost turških vojakov in seveda tudi na domačine, ki ohranjajo spomin na ta del zgodovine.

Pot nas je potem vodila preko Beograda, Slavonskega Broda, Zagreba do Ljubljane. Vožnja je bila prijetna, s krajšimi postanki. Zahvalili smo se vozniku Matjažu, ki je bil res enkraten, Iztoku, Jeleni in Ireni ter vsem skupaj za dobro voljo in dobro skupinsko sodelovanje. Na kocu smo malo tudi podebatirali o destinacijah za naslednje leto. Ideje so padale okrog obiska Nizozemske, Črne gore ter Poljske in Češke. Vse to so samo ideje, ki pa se bodo morale iskristalizirati do konca letošnjega leta.

Zahvaliti se moram Jeleni in Ireni za delo »stevardes« na avtobusu, Jožefu Pojetu za fotografije in vsem ostalim za dobro voljo, ki nam je veliko pomenila.

Hvala vsem za udeležbo sodelovanje in srečno do prihodnjič

Milan Obreza

Bolgarija, 15. do 20. 5. 2018. Avtor albuma in tam prisotnih fotografij je kot vedno neunčljivi Jožef Poje.