Članice in člani ljubljanske sekcije DU MO smo 21. 10. 2021 obiskali Litijo. S Turistično informacijskim centrom Litija – TIC Litija, ki se nahaja na Valvazorjevem trgu 10 v Litiji smo se dogovorili za ogled Litije in Rudnika Sitarjevec. V Litiji nas je pričakala vodnica Barbara in nam predstavila, kako bomo preživeli dan. Ogledali smo si: Zbirko savskih prodnikov z razstavo o pticah, turistično domačijo Paternoster – Pr’Šepc, Mestni muzej v Litiji in Rudnik Sitarjevec Litija. Razstavo savskih prodnikov smo si ogledali v gasilskem domu na Bregu pri Litiji. Na ogled je več kot 300 čudovitih primerkov prodnikov iz reke Save. Sistematično so razstavljeni v vitrinah in opremljeni z opisi. Ogledali smo si tudi zanimiv in poučen film o zbirki. Ideja o stalni razstavi se je porodila Mirku Dolinšku leta 2004 ob razstavi prodnikov iz rek z alpskega območja, ki je bila predstavljena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Reka Sava na območju občine Litija oblikuje največje meandre na svoji poti, kjer pride do zmanjševanja hitrosti vode in zato reka gradi tu največja prodišča. Razstavljeni prodniki so zbrani s celotnega porečja Save in sicer na prodiščih od sotočja Ljubljanice in Save do Litije. Skrbnik in upravljavec zbirke je Društvo za razvoj podeželja LAZ iz Jablaniške doline. Po ogledu zbirke prodnikov smo se seznanili tudi z razstavo o pticah, ki živijo ob reki Savi.

Nadaljevali smo z ogledom kmetije Pr’Šepc, oz. Domačije Paternoster, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo mleka. V sodobno opremljeni sirarni izdelujejo sire, smetano in skuto. V zadnjih letih se usmerjajo tudi v turizem. Na kmetiji sprejemajo skupine, ki jim pokažejo kmetijo z zanimivo razstavo starega kmetijskega orodja in sodobne kmetijske mehanizacije, pripravijo tudi pokušino sirov. Na domačiji je urejen avtodomarski prostor in prostor za kampiranje. Ponudba domačije lepo dopolnjuje druge zanimivosti vasi. Skupine izletnikov si lahko vodeno ogledajo cerkev sv. Katarine in stalno zbirko savskih prodnikov, ki je na ogled v pritličju gasilskega doma na Bregu. Mimo domačije vodi peš pot v Gradišče pri Litiji, ki je priljubljena izletniška točka. Po ogledu in predstavitvi kmetije smo se odpravili na ogled starega mestnega jedra Litije.

Litija je mesto, ki se je razvilo iz nekdaj pomembne brodarske postojanke na reki Savi. Po njej je nekoč potekala pestra trgovska pot med Ljubljano, Trstom in Hrvaško. Litija se prvič omenja leta 1145, trške pravice pa je dobila v 14. stoletju. Mestne pravice je Litija dobila leta 1952. Pravokoten vzdolžen Valvazorjev trg se nahaja v starem mestnem jedru. Na njegovem zahodnem delu je dvorec Turn ali Farbarjev grad iz 16. stoletja. Dvorec je močno prezidan, na njegovem pročelju se je ohranila sončna ura. Na vzhodni strani trga je župnijska cerkev sv. Miklavža. V bližini trga si lahko ogledamo tudi naslednje znamenitosti: spomenik padlim v 2. svetovni vojni, ki je delo znanega arhitekta Jožeta Plečnika, doprsni kip Franca Poglajna, Jožeta Borštnarja in drugo. Prvi most čez reko Savo so zgradili leta 1852. Mesto je industrijsko, trgovsko, kulturno in upravno središče širokega zaledja v Posavskem hribovju. Razgibana pokrajina v občini Litija ponuja mnoge možnosti za rekreacijo in izletništvo. Najbolj znane pohodniške prireditve so Oglarska pot na Dolah pri Litiji, Levstikova pot od Litije do Čateža in pohod Od cerkvice do cerkvice na Polšniku, ki povezuje okoliške hribe in cerkve.nega rova?

Po ogledu mestnega jedra smo si ogledali Rudnik Sitarjevec Litija. To je sodobni podzemni muzej, ki obiskovalcem ponuja vpogled v raznolikost geološke naravne dediščine, svet netopirjev, pajkov in gliv, v bogastvo rudarskega izročila in interpretacijo njegovega bogastva skozi oči umetnikov. Rudnik Sitarjevec sodi med polimineralna rudišča z izjemno mineraloško pestrostjo. Je eno najbogatejših najdišč različnih mineralov v evropskem in svetovnem merilu. V njem se pojavlja več kot šestdeset različnih mineralov, med katerimi so najpomembnejši rudni minerali galenit, sfalerit, cinabarit, halkopirit in barit.
Vedenje o izkoriščanju rude na tem prostoru sega štiri tisoč let nazaj. Kasneje so tu rudarili Kelti in Rimljani, pisni viri pa rudnik Sitarjevec omenjajo že v 16. stoletju. Rudnik Sitarjevec sodi med večja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. V njem so kopali svinčevo in živosrebrno rudo, nekaj pa tudi cinkove, bakrove, železove in baritne rude.

Leta 1965 so Rudnik Sitarjevec zaprli, vhod pa zaminirali. Ponovno so v rudnik vstopili v letu 2002 in v njem odkrili edinstvene limonitne kapnike, ki v letu dni zrastejo tudi do 5 centimetrov. Postalo je jasno, da je to velika naravna znamenitost za mesto Litija in širši prostor, zato so se odločili, da del rudnika uredijo za turistične doživljajske oglede. 3. 12. 2017 je bil Rudnik Sitarjevec slavnostno odprt  za turistične namene.

Po ogledu rudnika Sitarjevec smo si v Mestnem muzeju v Litiji ogledali novo predstavitveno sobo z naslovom »Razišči Litijo«, kjer je zbrana turistična ponudba občine. Soba je zasnovana in oblikovana na sodoben način, s poudarjenimi vizualnimi elementi turistične ponudbe ter s predstavitvenim filmom, kjer obiskovalec dobi še širši pogled na pestrost turistične ponudbe Litije z okolico. Nadaljevali smo z ogledom stalnih razstav: Zgodovina plovbe po reki Savi, Litijski leseni most – Prvi most v Zasavju, Južna železnica, Glasbena društva v Litiji, Litija ujeta v objektiv, Obrazi Litije in Rekonstrukcija zaporniške celice.

O Litiji, ki jo vsi poznamo kot mestece ob Savi smo izvedeli veliko novega in zanimivega, še posebej pa smo bili navdušeni nad spoznanjem, da je tako rekoč v naši neposredni bližini rudnik, o katerem smo prvič slišali. Rudnik Sitarjevec ima dolgo, za vse, ki so delali v njem pa tudi žalostno zgodovino.
Lep jesenski dan smo zaključili s kosilom v Gostišču Kimovec v Zgornjem Hotiču.
Zahvaljujemo se TIC Litija za pripravo zanimive in strokovne predstavitve Litije in Rudnika Sitarjevec.

Viri:
Jablaniška dolina;
Rudnik Sitarjevec;  
Muzej Litija;

Fotografije: g. Jožef Poje in Janez Gomzi;

Foto album: g. Jožef Poje; Izlet v Litijo, 21. 10. 2021;
Pripravil: Janez Gomzi
Ljubljana, 24. 10. 2021